Mislim, da sem prvič vidla film Blow, ko sem bila stara 12 let. Slo 2, film po Sedmem pečatu. ‘Daj no mama, samo še malček, saj je komaj enajst.’ Spominm se dilerja po imenu Sandoval. Bil je, kar sem mnogo pozneje ugotovila, čista refleksija Roberta Mapplethorpea, ki je matretiral Patti Smith. Nenormalno karizmatičen, duša dvojčica Morrisona in/ali Morrisseya. Zdolgočasen, kakor, da je ni stvari na svetu, ki bi ga še zares zanimala. No, razen votlega križa, napolnjenega s koko, ki ga je nosil okoli vratu in katerega vsebina je skoraj edina substanca, ki prikliče boga. Ko sem nekaj let pozneje spet gledala Blow, v filmu ni bilo nobenega takega dilerja. Nikogar po imenu Sandoval. Še danes ne morem ugotoviti, reminiscenca na koga je ta diler v mojem spominu.
Veš kaj je smešno? Da si mi od vseh ljudi, edino ti prnesu balone in torto za rojstni dan.
